Izleti po Sloveniji: Izhodišče – Pokljuka

Kakšni lepi jesenski, sončni dnevi so za nami! Ste jih izkoristili za kak oddih v naravi? Midva sva jih – v četrtek sva se po službi podala proti Pokljuki, kjer sva imela rezervirano sobico na turistični kmetiji Ročnjek. Seveda sva si morala prej še kaj ogledati, ker pa časa pred nočjo ni bilo veliko, sva si izbrala najprej kratek izlet …

1. Slap Savica

Grem visoko pit Savico

lepih pesmi hladnih vir;

mojstru pevcev na zdravico,

naj mi tekne ta požir!

To je o prelepem slapu zapisal naš pesnik Valentin Vodnik. O slapu pa ni pisal le on, ampak tudi France Prešeren. Ko sva brala letak sva se spraševala kaj so naši pesniki videli v tem preprostem padcu vode s skal… In kmalu sva ugotovila kaj!

Dostop do slapu je popolnoma nezahteven – markirano je 20 minut hoje, malo po gozdni poti, večinoma pa kar po stopnicah, ki so jih zgradili za lažji dostop turistom. Ker je Slap ena izmed velikih Slovenskih atrakcij, boste za vstopnino odšteli 3 € na osebo. Izlet je primeren za družinice z majhnimi otroki. Za več informacij klikni TUKAJ.

2. Kmetija Ročnjek, Pokljuka

Po izletu sva se že v mraku odpravila iskat najino hiško za naslednji dve nočitvi. Garmin naju je do tja pripeljal brez težav, pričakal pa naju je super prijazen gospod, ki nama je (po Slovenski tradiciji seveda :)) za dobrodošlico najprej ponudil domačo slivovo žganje. Sledilo je obvestilo, da so nama najcenejšo sobico zamenjali za apartma, ker se jim je ravno sprostil in so nama želeli ugoditi (ni slabo imeti svoje male kuhinje, kjer si lahko pripraviš topel obrok, ne? :)) Naj omenim, da imajo super savno, prelepo okolico, dostopne cene in zelo prijazna lastnika.  Za več informacij klikni TUKAJ.

bty

3. Blejska koča (planina Lipce) in Debela peč (2000 m.n.v)

Naslednje jutro sva se podala na najlažje dostopnega dvatisočaka v Julijcih – Debelo peč. Na poti sva srečala mlade družinice, z malčki v nahrbtnikih in pohodnimi palicami v rokah. Bravo vsem takim staršem! Vrh pa je res lahko dosegljiv, brez zajl, klinov in ostalih značilnosti dvatisočakov (na mojo veliko žalost, ker pač obožujem plezanje :)). Razgledi pa so vseeno čudoviti. Kredarica se ti postavi pred nos, za njo pa se bohoti Triglav v vseh svoji veličini.

Na vrhu sva imela točno 2 minuti sonca, potem pa se je od nikoder prikradla megla in temperatura se je drastično znižala. Nič hujšega, poiskala sva svoja rezervna oblačila in se podala nazaj v dolino. 🙂 Pot vodi skozi čudovite iglaste gozdove. V tem času so še posebaj privlačni, ker macesnu počasi odpadajo iglice in se vsa ta drevesa v temno-zelenem gozdu oranžno bleščijo. Obožujem vonj po gozdu, smoli, svežem zraku in hladnemu gorskemu vetriču! Na poti sva se ustavila še na Blejski koči, na planini Lipce. V koči se lahko okrepčate ob pogledu na malo jezerce v obliki srca – da so hribi še bolj pocukrano romantični. 😉

4. Korita Mostnice, slap Mostnice in planina Voje

Naslednje jutro sva se podala na kratek izlet – Korita Mostnice – zopet primeren za družine z majhnimi otroki.  Na začetku so vidna korita, tolmunčki in majhni slapovi rečice, potem pa se pot rahlo vzpne v gozd proti planini Voje, ki se zaključi pri slapu Mostnice. Pot se začne v vasi Stara Fužina, dolga je 6 kilometrov in je markirana za 2 uri hoje v eno smer. Govorimo o počaaaaasni hoji, midva sva bila tja in nazaj v 2 urah in 20-ih minutah. Meni najbolj fascinantna je bila nora, turkizna barva vode in čudoviti naravni tolmunčki, slapovi in veliki balvani, ki so ostali od potujočega ledenika, ki je izoblikoval celotno dolino.

5. Bohinj

Na poti domov sva se ustavila še pri čudovitem jezeru Bohinj, kjer sva naredila le par fotografij in se umaknila trumi turistov. 🙂

 

6. Bled

Na Bled se tokrat ravno zaradi turistov nisva odpravila, prilagava pa dve fotografiji z lanskega zimskega obiska našega “bisera” med gorami. 🙂

Pokljuka ima ogromno pešpoti in je hkrati prelepo izhodišče za vse hribolazce, manj in bolj pripravljene. Trije dnevi so bili premalo, da bi poiskala vse kotičke vredne ogleda, deliva pa tiste najine, ki sva jih uspela obiskati. Toplo priporočava! 🙂

Fotografije: Tomaž Sinigajda.

Zapisala: Urša Mikeli.

Advertisement